Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping naj bi se srečala pred ali med vrhom APEC, ki bo potekal od 30. oktobra do 1. novembra v Južni Koreji, so poročali kitajski mediji.
Predsednik ZDA Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping naj bi se srečala pred ali med vrhom Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) v Južni Koreji, ki bo potekal od 30. oktobra do 1. novembra. To so poročali kitajski mediji, vključno s South China Morning Post (SCMP).
Vir iz ruske pogajalske skupine je potrdil, da Istanbul ostaja pogajalska platforma za Rusijo in Ukrajino. Hkrati je Sergej Bojarski, vodja odbora Državne dume za informacijsko politiko, izjavil, da v Rusiji ne načrtujejo prepovedi uporabe storitev VPN. Anton Gorelkin, namestnik vodje istega odbora, pa je opozoril, da bi WhatsApp lahko bil omejen v okviru ukrepov proti programski opremi iz "neprijaznih držav".
Ameriški predsednik Donald Trump je začel iskati nove partnerje za izgradnjo protiraketnega obrambnega sistema 'Zlata kupola', ocenjenega na 175 milijard dolarjev, pri čemer je opustil sodelovanje s SpaceX. Sočasno je The New York Times poročal, da je Trump s tem, ko je Ukrajini jasno dal vedeti, da vstop v NATO ni mogoč, Kijev prisilil k pogajanjem. Jerusalem Post je sporočil, da Trump ne vidi več potrebe po vključitvi Irana v pogajanja o jedrskem programu.
Kremlj je razkril podrobnosti zadnjega telefonskega pogovora med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so se že vsi navadili na Trumpovo 'ostro in neposredno' retoriko do ruskega voditelja. Medtem nemško zunanje ministrstvo trdi, da je nemški kancler Friedrich Merz uspel spremeniti stališče Donalda Trumpa glede Vladimirja Putina.
Ruski predsednik Putin je v Kremlju sprejel višjega svetovalca iranskega vrhovnega voditelja. Predstavnik ajatole je povedal, kako Iran ocenjuje zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. Pred tem je agencija Tasnim poročala, da se 'evropska trojka' pripravlja na nadaljevanje pogajanj s Teheranom o jedrskem vprašanju, pri čemer so se Iran in države 'evropske trojke' dogovorile za pogovore.
Azerbajdžan se pripravlja na vložitev tožbe proti Rusiji pred mednarodnimi sodišči. Razlog je sestrelitev potniškega letala AZAL, ki je 25. decembra 2024 letelo iz Bakuja v Grozni in strmoglavilo blizu kazahstanskega mesta Aktau. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je dejal, da od Rusije zahtevajo odškodnino za incident, saj na njihova vprašanja niso prejeli odgovora.
Strokovnjaki za varnost so na Aspenskem forumu za varnost izjavili, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v prvih šestih mesecih svojega dela 'zadala resen udarec' številnim vidikom svetovnega reda, ki se je oblikoval po drugi svetovni vojni. Revija Politico poroča, da so zahodni analitiki prepričani, da so se v pol leta drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa v svetovnem redu zgodile nepopravljive spremembe.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi izvajal kadrovske spremembe v vladi z namenom, da bi si pridobil naklonjenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Bloomberg poroča, da je sprememba vlade v Ukrajini neposredno povezana s Trumpom, Zelenski pa s tem kaže trden namen ohraniti zavezniške odnose Ukrajine z ZDA.
Azerbajdžanske oblasti so aktivno pripravljale dokumentacijo za mednarodno tožbo proti Rusiji zaradi strmoglavljenja letala družbe AZAL v Kazahstanu. Predsednik Ilham Aliyev je poudaril, da so okoliščine incidenta jasne, vendar Baku od Rusije ni prejel nobenega odgovora. Nekateri viri so Alijevo izjavo označili kot zaostrovanje odnosov z Rusijo.
Ukrajinsko veleposlaništvo na Poljskem je ovrglo dezinformacijo o domnevno "izjemno kratkem" govoru veleposlanika Vasilija Bodnarja med slovesnostjo v spomin na žrtve Volinskega pokola. Veleposlaništvo je pojasnilo, da se v družbenih omrežjih širi lažen videoposnetek, ki prikazuje skrajšano različico Bodnarjevega govora. Poudarili so, da je bil celoten govor, ki je bil predvajan tudi v poljskih medijih, daljši in celovit.
Najnovejše informacije potrjujejo, da je v nesreči turistične ladje v zalivu Ha Long umrlo najmanj 27 ljudi. Med potniki ni bilo ruskih turistov, so sporočili iz Združenja organizatorjev potovanj Rusije (ATOR).
Ukrajina je uspešno vrnila 11 otrok, starih od 10 do 17 let, iz začasno okupiranih ozemelj in Ruske federacije. Novico sta potrdila vodja urada ukrajinskega predsednika, Andrij Jermak, in ukrajinski varuh človekovih pravic, Dmitro Lubinec. Lubinec je ob tem delil tudi dve ganljivi zgodbi o ponovni združitvi družin, vključno z zgodbo matere, ki je bila izpuščena iz ruskega ujetništva aprila 2023, njena 13-letna hčerka pa je bila vrnjena iz okupacije.
Ameriški predstavniški dom je izglasoval podaljšanje vojaške pomoči Ukrajini, kot je poročal vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak. Predlog je podprlo 353 poslancev, medtem ko jih je 76 glasovalo proti. Vsi poslanci, ki so nasprotovali pomoči, so podprli tudi neuspešen amandma kongresnice Marjorie Taylor Greene, ki je predlagal odstranitev pomoči Ukrajini iz zakona o proračunu obrambnega ministrstva za leto 2026.
Ukrajina je predlagala nadaljevanje mirovnih pogovorov z Rusijo v prihodnjem tednu, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na nujnost potrojitve napadov z brezpilotnimi letali za doseganje sovražnikovega vpliva. Obenem je mednarodni strokovnjak opozoril, da bi Putinova naslednja poteza, morebitna popolna mobilizacija, lahko ogrozila celotno Evropo. Vojaški strokovnjaki tudi menijo, da poletna ruska ofenziva ne bo prinesla preboja zaradi visokih izgub.
Ubiti polkovnik SBU Ivan Voronič, ki je bil ubit prejšnji teden v Kijevu, naj bi bil odgovoren za likvidacijo poveljnika borcev Ljudske republike Lugansk Alekseja Моzgovoyja in je bil namestnik polkovnika Romana Červinskega. Po navedbah The Timesa sta bila oba obveščevalca morda vpletena v koordinacijo eksplozij na plinovodih Severni tok.
V okviru pobude Bring Kids Back UA se je v Ukrajino vrnilo še 11 otrok, starih od 10 do 17 let, z začasno zasedenih ozemelj in iz Ruske federacije. Vrnitev je potrdil vodja urada predsednika Ukrajine, Andrij Jermak, ki je izpostavil zgodbo družine, iz katere so vrnili pet bratov in sester.
Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil dvom o vstopu Ukrajine v Evropsko unijo pred letom 2034, torej pred koncem naslednjega proračunskega obdobja EU. Poudaril je, da je za Nemčijo najvišja prioriteta prizadevanje za doseganje tega cilja. Hkrati je Merz, po poročanju Bildu, obtožil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen za neuspeh politike EU do Ukrajine.
Evropska komisija je predlagala potrojitev pristojbine za dovoljenje za vstop na ozemlje Evropske unije v okviru prihodnjega Evropskega informacijskega in potovalnega sistema (ETIAS). Predlog, ki je bil podan 18. julija, bi zvišal stroške dovoljenja za vstop v države EU za tujce.
Kitajski predsednik Xi Jinping naj bi septembra 2025 v Pekingu načrtoval tristransko srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Glavni motiv za to srečanje naj bi bila odvrnitev pozornosti prebivalstva od težavnih gospodarskih razmer. Informacijo je objavil časnik The Times.